Misel še bistra, polno živi

Čeprav so mi misli vse bolj počasne,
nočem, da pamet mi čisto ugasne.
V DCA vsakič z veseljem hitim,
da tukaj si urimo vsak svoj spomin.
Napeljave v glavi si spet uredim,
malodušje in prah iz nje napodim.
Se mnogo nabere v možganskih vijugah,
če  ne počistiš po večih odjugah.
Ko pa ovinkasta pot se odpre,
vodi te spet naravnost v srce.
In kadar lasje ti močno že sivijo,
oči še lahko se veselo iskrijo.
Tudi v starih, utrujenih kosteh,
ostaja mlad in čist nasmeh.
In, ko ti telo že počasi veni,
misel še bistra, polno živi.

Veronika

Objavljeno v Literarni prispevki | Komentiraj

Kakšne barve je sreča?

Ko te objema, ti je toplo in te prežema in dviga v nebo.
Včasih jo vidiš v prijaznih očeh, včasih diši po poletnih nočeh.
Lahko v potoku veselo skaklja, ali se soncu poredno hahlja.
Lahko je trenutek ali pa traja, lahko je le jutro nekega maja.
Se včasih prebuja in včasih zamuja, se s časom spreminja in drugič izginja.
Včasih nemirna mimo hiti, drugič pa čisto navadna se zdi.
V deklice pesmi srebrno zveni, včasih kot kaplja po listu spolzi.
V dolini, na travi zelena čepi, v maku, na polju rdeče žari.
Se v soncu in luni in v zvezdah blešči, včasih je tiha in včasih kriči.
Je modra na nebu in bela v oblaku, je siva v dežju, je ptica v zraku.
Je pisan metulj, ki sede na cvet in v barve obleče življenje ti spet.
Prosojna drsi čez vodne gladine, mrmra si in tiho diha spomine.
Včasih je črna, ko te zapušča, kot hiša želja se ruši brez trušča.
Je ljubezen, je pesem in včasih boli, kadar odhaja in stran si želi.
Postane spomin in so lahko sni in sreča globoko v tebi zaspi.

Veronika

Objavljeno v Literarni prispevki | Komentiraj

Prelepe, a smrtonosne

Prispevek naše članice BOJANE Lieber

Ljudje velikokrat v svoje vrtove zasadijo rastline, o  vsebnosti njihovih
strupov pa nimajo pojma.
Green Magazine je objavil listo 10 najstrupenejših vrtnih rastlin:

1. Glicinija (Wisteria)

Glicinija

 

Glicinija spada v družino stročnic (Fabaceae) in izvira iz Severne Amerike
in Azije. Rod sestavlja 11 vrst listopadnih ovijalk.
Vsi deli glicinije so strupeni in še posebej nevarni za otroke.
Ta rastlina se ponaša z nazivom NAJBOLJ STRUPENE.

2. Naprstec (Digitalis purpurea)

Naprstec

Vsi deli rastline so zelo strupeni, v farmaciji pa se uporabljajo samo listi.
Naprstec krasi marsikateri cvetlični vrt s čudovitimi pastelnimi barvami cvetov –
zato previdno.

3. Hortenzija (Hydrangea)

Hortenzija

Od junija naprej hortenzije poživljajo vrtove s svojimi velikimi cvetovi.
Svoje cvetove ohranijo celo do jeseni.
Na seznamu strupenih rastlin je zasedla tretje mesto. Kar hitro po
zastrupitvi se pojavi izpuščaj, srbenje, otekanje, slabost, znojenje, …
Če se takoj ne dobi ustrezne pomoči, se zastrupitev nadaljuje kot nezavest,
odpoved krvotoka, …

4. Šmarnica (Convallaria majalis)

Šmarnica

Šmarnica ali tudi solzica  je edina predstavnica rodu Convallaria.
Je strupena rastlina, ki spada v družino lilijevk.
Ima podzemno koreniko, steblo, suličasta lista in bele cvetove.
Steblo je visoko od 10 do 20 cm, na vrhu pa se razvije v grozd iz majhnih
belih cvetov. Šmarnica cveti od maja do junija.
Raste v gozdovih, pa tudi v senčnih vrtovih in skalnjakih.
Strup iz cvetov povzroča slabost, vrtoglavico, bruhanje, bolečine v ustih
in trebuhu, drisko in krče.
Rdeči plodovi, ki dozorijo meseca septembra, so prav tako strupeni.

5. Flamingovec (anthurium andreanum)

Flamingovec

Njegova domovina so tropski deževni gozdovi na območju Srednje in Južne
Amerike.
Pri zaužitjku delov rastline lahko pride do izredno bolečega otekanja in do
opeklin v prebavnem traktu. Otekanje sluznice lahko povzroči zadušitev.

6. Krizantema

Krizantema

Cvetje, ki vsako leto krasi grobove naših pokojnikov, je poleg tega, da je
lepo, tudi zelo strupeno.
Povzroča srbečico in otekanje kože.
K nam je ta roža prišla iz Japonske. Vrtnarji jo pogosto sadijo okoli gred
z zelenjavo, ker se jim zajci na daleč izognejo.

7. Oleander (Nerium oleander)

Oleander

Oleandar je rastlina, na kateri je strupen dobesdedno vsak njen del.
Težave lahko nastanejo celo po nehotnem vdihu dima gorečega lesa.
Je pogosta sredozemska rastlina.
Vpliva  na hitrost in enakomernost bitja srca – zastrupitev se lahko konča z infarktom.

8. Fikus – tudi Benjamin

Fikus

Fikus je tropsko drevo, ki zraste tudi 20 metrov v višino. Skorja fikusa je
svetlo rjave barve, listi pa so dolgi od 8 do 12 cm. Nekateri sobni fikusi
pa imajo liste tudi krajše – do 5 cm. Žal je tudi strupen. Obstaja okoli
800 podvrst fikusov, vse pa ob stiku s kožo povzročijo otekanje in srbenje.
Če pride do zastrupitve, vam bo zdravnik predpisal antialergik.

9. Azaleja (Rhododendron)

Azaleja

Grmi azalej imajo halucinogeno in laksativno delovanje. Simptomi
zastrupitve so bruhanje, osip na koži, glavobol, zamegljen vid in slabost v
mišicah. Razen za ljudi, je zelo nevarna tudi za konje.
Obstaja več kot 1.000 podvrst omenjene rastline.

10. Narcisa

Narcisa

Je ena od “znanilk pomladi”. Narcisi je dodeljeno 10. mesto na lestvici
“lepih, a smrtonosnih”.
Če slučajno pojeste čebulico te rastline, so posledica krči, driska in
bruhanje. Spremljajo jih glavoboli, oslabelost mišic in zameglen vid.
Vpliva tudi na delovanje srca.

 

Objavljeno v Rastline | Komentiraj

Medgeneracijsko druženje v DCA Vič

 Ko junija v šolah šolski zvonec zazvoni in se začnejo težko pričakovane počitnice, in ko otroci zavpijejo »ju, hu, hu, počitnice so tu«, se za mnoge starše začnejo skrbi, saj varstva za otroke ni.

Vemo, da so počitnice dolge dva meseca. Starši lahko koristijo svoj letni dopust največkrat le dvanajst delovnih dni. »Kam pa potem z otrokom?« se sprašujejo. Plavalni tečaji so največkrat predragi, varstvo v Živalskem vrtu prav tako. Druga varstva, katerih ni malo, pa so žal organizirana tako (od 9.00 do 14.00), da mora manjšega otroka nekdo do varstva pripeljati in ga kasneje tudi prevzeti. Tukaj se spet pojavi problem, koga lahko prosiš, da ti bo vozil otroke sem in tja. Pa tudi poceni ni.

No, sedaj pa pridejo na vrsto babice. »Baka servis« je zagotovo najbolj iskano in zaželeno varstvo.

Članice DCA na Viču prav rade pripeljemo svoje vnuke na jutranjo telovadbo, ustvarjalne delavnice, pa tudi na vaje iz logike in utrjevanja spomina. Takoj na začetku jih zaposlimo s tem, da vpišejo prisotne člane v zvezek za druženje ob kavi in piškotih ter v zvezek za telovadbo in ostale dejavnosti. Tako prebijemo »led« nerodnosti.

V juliju mesecu se nam je pridružila tudi devetletna deklica Ademija, doma iz Bosne. Kljub različnima jezikoma sta se s sedemletno Tajo iz Kamnika prav lepo sporazumevali in postali dobri prijateljici. Poleg tega, da sta pridno telovadili z nami, sta radi igrali pikado in seveda, risali in pisali po tabli.

A - tabla A - telovadba

Vesela sem, da sem tudi letos svojo vnukinjo pripeljala v DCA. Že lani je spoznala naše dejavnosti, saj se je udeležila ustvarjalnih delavnic, kjer se je naučila izdelovati ogrlice. Še danes večkrat pove, kako je super tam, kamor hodi babi.

Babice pripeljite svoje vnuke!

Babi Tatjana.

Objavljeno v Medgeneracijsko | Komentiraj

Himna

Ena-dva,ena dva

naj živi kondicija.

Prišli v center smo veseli,

da bomo migali in se vrteli.

Ena-dva, ena-dva,

naj živi kondicija.

Noge dvigovali, z rokami pomahali,

1000 gibov naredili in nič kosti zdrobili.

Ena-dva, ena-dva,

naj živi kondicija.

Naj sreča in zdravje nas spremljata povsod,

bolezen in žalost ostane naj drugod.

Ena-dva, ena-dva,

naj živi kondicija.

Od telovadbe gremo srečni,

kot da smo večni.

Ena-dva, ena-dva,

naj živi kondicija.

Tatjana Ažnik

Objavljeno v Literarni prispevki, Rastline | Komentiraj

21. FEBRUAR, svetovni dan maternega jezika

“Glede materinščine ni najbolj pomembno ali se mami reče mama ali Mutter ali kako drugače, kajti ne gre toliko za glasovno podobo, ampak za čast – materni jezik je stvar časti!”

Karel Oštir, jezikoslovec

21. februar, svetovni dan maternega jezika je bil s strani UNESCA razglašen leta 1999 in sicer v spomin na protestni shod pakistanskih študentov. Protestni shod je leta 1955 pripravilo jezikovno gibanje kot odgovor na zakonsko zaukazano uporabo jezika URDU na celotnem območju Pakistana. Protestni shod je pakistanska policija prekinila s streljanjem na protestnike in jih pri tem več ubila.

Obstaja približno 7000 jezikov, skoraj polovici le-teh grozi, da bodo izumrli.

Jeziki, ki jih govori največ ljudi, so:

– kitajščina (1,3 milijarde)

– hindujščina (500 milijonov)

– angleščina (402 milijona)

– španščina (400 milijonov)

– arabščina (225 milijonov)

Slovenščina ni ogrožen jezik. Kot prvi jezik jo uporablja približno 1,85 milijona prebivalcev. Slovensko govorijo še v Beneški Sloveniji, Furlaniji-Julijski Krajini, v Italiji, na avstrijskem Koroškem, v hrvaški Istri ter v skupnostih izseljencev v ZDA, Kanadi in Avstraliji.

Slovenski jezik ima približno 50 narečij oziroma 7 narečnih skupin (koroška, primorska, rovtarska, gorenjska, dolenjska, štajerska in panonska).

Zapisala: Pajenk Darinka

Objavljeno v Literarni prispevki | Komentiraj

Ples kot rekreacija v zrelih letih – zdravilo za odpravo demence

Že nekaj desetletij  plesni priročniki hvalijo koristi plesa, vendar le, če se z njim ukvarjamo pogosto.  Z raziskavami in analizami so ugotovili, da pozitivno deluje tudi na  dodatne elemente zdravja: zmanjševanje stresa in povečanje ravni serotonina s svojim občutkom ugodja.

Zadnje raziskave pa so zaznale še nekatere dodatne prednosti.

Redna plesna aktivnost nam stimulira možgansko dejavnost v mnogo večji intenzivnosti kot ostali športi.  Študija kaže na to, da možganska dejavnost pri plesu zaustavi napredek  Alzheimerjeve bolezni in druge demence, podobno kot  lahko vodi telesna vadba do telesne kondicije.

 

Merilo, hkrati pa metoda za  spremljanje stopnje demence in Alzheimerjeve bolezni, je bila duševna ostrina starejših oseb nad 70 let.

Presenečenje rezultata raziskovalne naloge o plesu je bila ta, da skoraj nobena od fizičnih aktivnosti, s katero se ukvarjajo starejši, ne nudi zaščite pred demenco. Zagotavlja kardiovaskularne koristi, vendar pa je bil poudarek te raziskave povečanje umske sposobnosti. Izstopala je pomembna izjema: edina telesna dejavnost za zaščito proti demenci  je bila redna plesna aktivnost.

Ples tudi povečuje spominsko sposobnost  vida v vseh starostnih obdobjih.

 

Rezultati raziskave:

* Branje -35% zmanjšano tveganje za demenco

* Kolesarjenje in plavanje – 0%

* Reševanje križank vsaj štiri dni v tednu – 47%

* Igranje golfa – 0%

* Ples pogosto -76%.

Takoj se pojavi dvoje vprašanj:

• Zakaj ima ples večjo vlogo in so rezultati boljši kot pri drugih dejavnostih za izboljšanje duševnega zdravja in zmogljivosti?

• Ali to pomeni vse vrste plesa, ali je ena vrsta plesa boljša od drugega?

 

Vsega raziskovalna naloga  ni podala. Ni odgovora na vprašanje različnih vrst plesa, kajti zato bi bila potrebna posebna naloga.

 

Dodane vrednosti plesa v primerjavi s telovadbo

Bistvo dodane vrednosti in inteligence pri plesu  so sprejemanje odločitev, ki se zahtevajo v delčku sekunde  v nasprotju s ponavljajočimi vajami.

Eden od načinov, da to dosežemo,  je, da se naučijo starejši  nekaj novega. Ne le plesati, ampak poskusiti nekaj novega. Ni potrebno skrbeti zato, da teh novosti, ki se jih bodo naučili,  ne bodo starejši nikoli potrebovali.

Naj bo to izziv za  um. Spodbujal bo željo možganov, da si ustvarjajo potrebo po novih poteh – povezavah.

Težki in zahtevni elementi plesa, povezave več zaporedij in ne fizično težki, imajo večji učinek, čeprav so včasih med postopkom učenja moteči, težko dojemljivi, kajti  ustvarili bodo večjo potrebo po novih živčnih poteh – sinapsah.

 

Ples združuje hkrati več funkcij možganov naenkrat; gibalno, racionalno, glasbeno. Ne gre pa tudi brez čustvenih  procesov. Za učenje plesa ni nikoli prepozno, nekateri potrebujejo več ponovitev, drugi manj. Učljivost starejših in sposobnost dojemanja novih znanj pri plesu  ne odstopa od učenja drugih novih znanj s področja jezikov, astronomije, umetnosti,….

Tokratni članek predstavlja predvsem dodano vrednost  plesa z enega področja; da je to lahko pripomoček za odpravo demence, ne gre pa zanemariti dejstva, da napredka pri plesu ni brez primerne telesne pripravljenosti.

 

Pripravil:

JAKA SADAR

Dodatni vir podatkov:

21-letna študijo o starejših občanih,  je vodil Albert Einstein College of Medicine v New Yorku, ki se financira z Nacionalnega inštituta za staranje, podatki pa so objavljeni v New England Journal of Medicine.

Objavljeno v Šport in rekreacija | Tagged | 1 komentar