Intervju s plesnim pedagogom, g. Miranom Pritekljem

 Plesna vadba

V dnevnih centrih aktivnosti za starejše (DCA)  je v vsakem centru na programu tudi nekaj plesnih uric, ki se jih člani  radi udeležujejo. Plesi so različni, od plesov v krogu, družabnih, do telovadbe s plesom. Nekateri centri imajo plesne  urice s preplesavanjem že naučenih plesov iz mladostnih let in dodajanjem novih znanj,  druge plesne ure so usmerjene v začetno učenje, so pa tudi plesi, kjer je v ospredju družabnost – npr. plesi v vrstah. Zanimivo je, da udeleženci plesne vadbe velikokrat  sodelujejo tudi pri drugih telovadbah. Vse plese po centrih vodijo prostovoljci, ki se po najboljših močeh trudijo in delijo svoja znanja.

G. Miran Pritekelj se je z veseljem odzval vabilu za  intervju na temo plesa. Ne glede na inženirski poklic, kjer vlada natančnost,  se je kmalu podal na pot plesa in plesnega tekmovalca,  kjer je natančnost plesnih korakov in koreografij  potrebna kot v katerem koli inženirskem poklicu. Hkrati je ples tudi del umetnosti,  kjer veljajo pravila intuicije, nadarjenosti,  pa tudi izjemnega truda za dosego ciljev. G. Pritekelj je danes  izkušen plesni  pedagog z mednarodno licenco, trener in  mednarodni  plesni sodnik.  Vodi svojo  družinsko plesno šolo Mirandance, ki je izrazito usmerjena v medgeneracijsko delo: z mladimi, odraslimi in tudi s starejšo populacijo.

Intervju je namenjen starejši generaciji plesalcev v DCA . Postavil sem mu nekaj vprašanj  z namenom, da bi osvetlil nekatera spoznanja glede plesa.

Mnenje  plesnega pedagoga g. Priteklja je,  da se plesa po knjigah ne da naučiti, da je potreben živ stik  s plesalci, zagovarja kvaliteto plesnega koraka in gibanja. S tem namenom je izdal tudi prvi slovenski učni pripomoček, plesni DVD z izjemno metodiko učenja.  Starejši učenci si pri spoznavanju novih tehnik ali koreografij plesa  težko zapomnijo sosledje več novih slik. Ko pridejo s plesne urice, bi bilo novo znanje potrebno ponoviti,  žal je pogostokrat namesto spomina le tema. Njegov metodološki princip te težave izniči s ponovnim  ogledom  DVD-jev doma, z zelo natančnim, lahko tudi upočasnjenim  in skrbnim pregledom  posameznih  elementov in ponavljanjem  tega, kar ste se naučili na vajah. Vaja dela mojstra! Ponavljanje pa je mati modrosti!

Že od nekdaj poznamo ples  kot ritual, gibanje zaradi veselja ali žalosti. Skozi stoletja se je ples in njegov namen spreminjal. Kakšen pomen ima ples danes?

Ples je bil še pred 20-25 leti  razlog za druženje, spoznavanje  nasprotnega spola. Danes ima ples večji pomen v smislu rekreativne oblike druženja. To druženje prehaja v zdravo obliko rekreacije,  v gibanje, v zdrav življenjski  slog.

Pri vašem delu imate bogate, velike izkušnje  pri vodenju in učenju z različnimi  generacijami.  Katere točke so lahko skupne  vsem generacijam?

Vsem je skupno to, da gre za družabno obnašanje v skupnem prostoru. Nihče ni izločen iz tega dogajanja, vsi so prisotni. Pomembna je odprtost duha in želja po druženju in zabavi v skupini.

Tudi starejši radi zaplešejo. Kakšen je pomen plesa za starejše?

V modernih časih ugotavljamo, da je ples idealna oblika rekreacije za starejše. Ples kot rekreativni šport vključuje v partnerstvu vse oblike gibanja rok, telesa, nog.  Hkrati partnerja stalno razmišljata o novih gibih, vseskozi sta aktivno zaposlena s celotnim bitjem: miselno in telesno.

Med plesi poznamo v DCA plesno rekreacijo, družabne plese, ljudski in ciganski ples, plese v krogu.  Obstaja pa še cel niz drugih zvrsti plesa: balet,  plesi v vrsti,…   Razen tega, da telesna pripravljenost ni več takšna  kot v mlajšem obdobju, so mnogokrat člani izgubili tudi partnerja, zato me zanima, kateri plesi so primerni za starejšo populacijo?  70 + – 15 let

Iz izkušenj lahko povem,  da je za starejšo generacijo izjemno primeren foxtrot,  angleški valček,  slowfox po določenem času učenja, normalni ritmi cha cha cha-ja in rumbe in skupinski plesi v krogu ali vrsti. Nekateri pari so kljub poznim sedemdesetim ali osemdesetim letom še zelo aktivni, fizično sposobni. Tudi osemdeseta leta so primerna za ples in plesno rekreacijo.

Katere karakteristike plesalcev  so najpomembnejše? Da imajo plesalci smisel za glasbo, ritem, prostor, voljo…?

Najpomembnejša je volja, in da pri plesu najdejo zadovoljstvo v druženju in gibanju. Talent je relativna zadeva. Pomembno je, da znajo lepo hoditi, kot hodijo po cesti, kajti ples je hoja,  nič drugega.

Vsi starejši se zavedajo, da jim vaje ne gredo tako dobro od NOG kot pred nekaj desetletji. Na kaj naj bodo pri učenju in potem pri plesu starejši  posebno pozorni?

Potrebujejo več ponovitev lažjih vzorcev, ne ukvarjamo se z zahtevnimi koreografijami. Osnovni koraki so prirejeni za povprečnega plesalca v vseh starostnih obdobjih. Veliko je   odvisno tudi od izkušenj.  Nekdo, ki  pleše že celo življenje, se bo lahko tudi na starost naučil kaj bolj kompliciranega. To pa je seveda relativno. Včasih je kaka figura mnogo lažja kot pravilen osnovni korak.

Kako naj bo sestavljena 1,5  urna vaja plesa?  Bi lahko predlagali,  kaj naj vsebuje taka vadba? Gre za vprašanje razlike med vadbo za odrasle in vadbo za starostnike  (počasnejša glasba s počasnejšimi plesnimi koraki  za začetek), … .

Pomembno je,  da ob prihodu na plesno vajo vsak posameznik poskrbi  samostojno ali v skupini vsaj za rahlo ogrevanje okončin.  Dogaja se, da plesni par po 10-20 minutah plesa  še ni ogret. Plesna vadba naj se začne s počasnejšimi plesi:  angleški valček, blues, foxtrot, rumba, kvadratna rumba ali slowfox, počasi stopnjujemo intenzivnost,  po 20 minutah pa sledi učenje 20-30 minut  tehničnih elementov in v zadnjem delu 40 minut ponovimo tisto, kar smo se naučili in plese,  ki jih že znamo.

Učite z zanimivo logiko plesnih figur, ki omogočajo plesnemu paru, da pridobljeno znanje korakov uporabi pri različnih plesih. Pri tem mislim na primer nekaterih korakov,  ki se jih učijo vaši plesalci pri angleškem valčku in jih lahko plešejo tudi pri tango plesu, ki ima povsem drug ritem.  Ali pa uporaba korakov, slik, figur pri rumbi in cha cha cha-ju, ki pa imata skupne korenine?  Lahko o tem poveste kaj več?

Vedeti je potrebno, da je ples igra prenosa težišča – balansa. Če smo  pri plesu znotraj balansa suvereni, lahko na različne ritme uporabljamo podobno koreografijo. Vsekakor izgleda kvadrat pri sambi drugače kot kvadrat pri angleškem valčku, seveda tudi drugače kot kvadrat pri rumbi. Razlika je pri ritmu, dvigih in spustih, osnovna ideja je pa podobna.  Zakaj ne bi uporabili nekaj,  kar znamo vizualno,  v različnih ritmih. Moji tečajniki in jaz vemo,  da je to ista figura, tega drugi plesalci ne opazijo in mislijo, da je to nova figura. S tem moji tečajniki širijo nabor plesnih figur  in tudi,  ustrezno svojemu znanju,  kvalitetno odplešejo.

Imate kako pomenljivo zgodbo o starejših plesalcih? (Morda o paru v starosti nad 80  let, ki obiskuje v  vaši plesni šoli najzahtevnejši plesni tečaj  in pozna marsikatero skrivnost plesa rumbe, slowfoxa, angleškega valčka,…).

Začela sta plesati v poznih srednjih letih. Ples ju pomlajuje. Obvladata vse latinsko ameriške in standardne ter druge družabne plese. Veselje ju je pogledati, kako obvladujeta ritem in prostor. Pri plesu rumba in tudi drugih južnoameriških ritmih zastopam mnenje,  da je najlepši ritem tisti in od tam, kjer je izhodišče tega plesa. No, ravno pri rumbi sta si izborila svoj ritem in od tega ne odstopata.

Pri plesu velja pravilo, da moški pri plesu vodijo, ženske pa jim sledijo. Na plesnih vajah prikažete moške korake in tudi ženske korake in figure. V kakšni meri morajo tudi ženske samostojno poznati plesne korake? Pogostokrat se zaiskri med plesalcema. Razlogi so lahko utrujenost pri učenju novih korakov,  različna fizična pripravljenost,  enega od partnerjev  ples zanima bolj,  zbranost. Kakšen nasvet imate za plesni par, kako uskladiti interese, ugasniti iskrice,…?

Kot v življenju: on se domisli, ona naredi, on ji sledi! Tako je tudi pri plesu. Pri plesu in partnerstvu v gibanju gre za enakopravnost,  odgovornost je od obeh enaka. Če eden od plesalcev  težko sledi partnerju, bo par težko funkcioniral.

Najlažje bi bilo,  če sta partnerja enakega znanja in sposobnosti,  da so plesni koraki za oba užitek. Boljši  mora biti  nekaj časa zelo potrpežljiv, da ga drugi pri znanju ujame.

Imate kako zanimivo anekdoto o dogajanju na plesnih vadbah?

Seveda, v teh letih poučevanja se jih je nabralo  kar veliko.

Na plesnem tečaju smo se učili  kombinacijo plesa angleškega valčka,  skoraj celo uro in pol. Na koncu so bile pripombe, da se samo učijo in nič ne plešejo. Naslednjo uro so samo plesali, pa  so bile pripombe, da se nič ne učijo.

Je res, da imajo narodi v genih različen ritem, na primer:  južnoameriški, srednjeevropski,  balkanski-vzhodno ruski?  Kako se to odraža pri učenju plesa?

Nekoč so v Jugoslaviji in še marsikje učili južnoameriške plese po evropsko- ameriški metodi (ritmu). Tudi danes še vedno učijo po tej metodi. Ste zagovornik latino stila.  Zakaj, kje vidite prednost?

Kmalu po drugi svetovni vojni je prišel v Evropo vpliv Amerike. Prinesli so ga ameriški vojaki:  ples jive, ples jitterbug, east coast swing, rock and roll, hkrati pa so Angleži obiskovali Kubo in ostalo latinsko Ameriko. Domov so prinesli gibanje teh plesov in jih oplemenitili z evropskim videnjem tega ritma. V zadnjem času se približujemo avtentičnim ritmom in sledimo tem izzivom. Mnogi strokovnjaki obiskujejo lokacije, Kubo, Afriko, in se učijo prvinskega plesa, kjer se je ta oblika plesa razvila.

Slovenci smo na meji med vzhodom in zahodom in imamo kvalitete obeh populacij. Smo dovolj pridni in delavni, sposobni,  znamo delati, trenirati  in se prilagoditi. Imamo dovolj vroče krvi kot vzhodnjaki in južnjaki, da znamo to prednost spraviti v gibanje. Slovenci kot narod smo izjemni plesalci že nekaj časa, tudi v svetovnem vrhu.

V nekaterih strokovnih člankih na temo samopodobe mladih ali starejših  je nasvet za pridobitev samozavesti tudi ta, da je ples zdravilo za samopodobo  – samozavest. Pri plesu je visok nivo samozavesti pomemben.  Imate s tem kaj izkušenj?

Včasih je ples prvi dan največja mora nekaterih plesalcev. Nekateri bi šli raje k zobozdravniku   kot na plesne vaje. Zgodi se, da se kdo udeleži vadbe z dodatki alko hlapov, kar ni dobro, saj plesni korak potem še težje teče. Ples je pomemben za vsakega posameznika, še posebno za moškega. V nobenem drugem športu se vloga moškega ne izpostavi  tako kot pri plesu. On je tisti, ki vodi in odloča,  plesalka pa mu sledi. Priporočam vsem mladim in starejšim, da se vključijo v plesno vadbo, v učenje plesnih korakov. Ne glede na to, da je začetek težak, je veselje do drsenja po plesnem parketu potem toliko večje, pride s časom.

Kako vi vidite prihodnost plesnih aktivnosti za starejše generacije,  je plesna aktivnost v zatonu ali ima perspektivo?

Odvisno kje. V Nemčiji je družabni ples kot rekreacija na drugem mestu takoj za nogometom, seveda so tam  tudi drugačne vrednote.  Plesno druženje ima poseben pomen.  Redna vadba v plesni šolah,  plesnih delavnicah,  plesnih vikendih,  upokojenskih združenjih,  domovih za ostarele,  ni le izjema, pač pa ima  velik pomen za vsakega posameznika.

V Sloveniji smo imeli v časih plesnega učitelja g. Adolfa Jenka v Ljubljani in g. Simončiča v Mariboru zanimive plesne generacije, tudi v osemdesetih letih je bilo kar precej uspešnih plesalcev. V zadnjem času je pri mladih opaziti pretirano zapravljanje časa z druženjem prek elektronskih medijev, pri konkretnem stiku pa imajo težave. Starejši pa se ne dajo. Udeležujejo se plesnih tečajev in skrbijo za svojo rekreacijo.

Intervju z g. Miranom Pritekljem je pripravil Jaka Sadar

Advertisements
This entry was posted in Šport in rekreacija. Bookmark the permalink.

Napišite komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s