V večernem hladu

Nekoč se je moj sinko
na vrtu sam igral,
mi populil zelenjavo,
ki sem posejala jo skrbno.

Vendar za naju dva
kosilce skromno
vsak dan na mizi je bilo,
a večna skrb mi glodala je dušo,
kako do konca meseca bo šlo.

Sinko pa krog mene
veselo je skakljal,
me k igri vabil,
to in ono spraševal.

Prehitro je minil
otroštva nepozabni čas,
minila brezskrbna mladost,
ko k dekletu je zahajal v vas.

Zdaj moj sin že sam je očka
in odrasel mož,
v večernem hladu
na vrtu sama zdaj sedim,
na zemljo pada noč.

 

Avtorica DARINKA Pajenk

Advertisements
This entry was posted in Literarni prispevki and tagged , . Bookmark the permalink.

Napišite komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s