Športna vadba za starejše.

Vse več starejših ljudi se zaveda, da je za kakovostno staranje izjemno pomembna psihofizična aktivnost. V zrelem obdobju, ko ni več obveznosti iz zaposlitvenih dolžnosti, se upokojenec lahko znajde v stresni situaciji. Ni jih malo, ki jim predstavlja to obdobje prehoda iz aktivnega življenja v pasivno obdobje, z obilico prostega časa, veliko obremenitev.Ob vsakodnevnih službenih obveznostih niso imeli časa za umirjen prehod v obdobje, ko ura ni več njihov nadzornik in življenje ni več natančno opredeljeno v minutah in urah. Nekateri si niti ne želijo iti v pokoj, ker ne vedo, kaj bi počeli, drugi hitijo, pa čeprav tudi ti nimajo načrtov za prihodnost.

Pomembno je, da si upokojenci najdejo kakršno koli obremenitev, (po možnosti ne službenih), pa najsi bo to obdelava vrta, obiskovanje gledaliških, glasbenih ali drugih predstav. Kot člani DCA-jev imajo v Ljubljani možnost različnih aktivnosti.
Ena od teh aktivnosti je športna rekreacija v okviru gibalno športnih vaj – telovadbe v okviru DCA-ja. Te aktivnosti pripomorejo k temu, da imajo starejši ob redni vadbi tudi boljše psihofizične karakteristike. Aktivnost vpliva na duševno, zdravstveno, čustveno stanje, pa tudi na družabno aktivnost, hkrati pa se posledično za nekaj, lahko tudi 10-15 let, zamaknejo nekateri znaki staranja, ki jim sicer ne moremo ubežati.
V DCA jih je upokojencem na voljo več različnih športnih aktivnosti pod imenom telovadba, vendar se razlikujejo po vsebini aktivnosti.
Namenjene so;
-upokojencem, ki želijo aktivno aerobno vadbo;
-upokojencem, ki si želijo razgibati telo;
-upokojencem, ki želijo pridobiti na vzdržljivosti in moči – pilates;
-upokojencem, ki želijo nekaj vaj za razgibavanje z elementi plesa v vrsti in standardnih plesov;
-upokojencem, ki želijo specifične vaje razgibavanj za um in telo;
-upokojencem, ki se udeležujejo vaj pod vodstvom fizioterapevtke;
-upokojencem, ki se udeležujejo joge;
-upokojencem, ki se udeležujejo TAI CHI-ja;
-upokojencem. ki se udeležujejo telovadbe raztezanja in krepitve telesa.

Vsi, ki se želijo teh vadb udeležiti, si izberejo vaje po svojih željah in potrebi. Nekateri povprašajo za nasvet, po preveritvi in ugotovitvi, katere vaje jim najbolj ustrezajo ter se jih tudi redno udeležujejo. Na ta način so se kreirale skupinice, ki se med seboj dobro poznajo, stkale pa so se tudi prijateljske vezi.
Pomembno je, da je rekreacijska aktivnost starejših zmerna in redna, po možnosti vsaj eno uro dnevno. Premajhni napori (pri telovadbah), kjer ne pride do znojenja, (ta informacija za jogo ne velja), nimajo učinka. Preveliki napori, kjer bi pri vajah pretirano »posnemali« mlade športnike, pa imajo lahko hude negativne učinke. Po mnenju strokovnjakov s področja medicine in strokovnjakov s področja kineziologije (veda o gibanju) in gerontologije (veda o staranju) se proces staranja začne že pri 35 letih. Do 50 – 60. leta proces staranja poteka le počasi. Kasneje pa se je potrebno za upočasnitev teh procesov kar močno potruditi. Telo starejših ima to pomanjkljivost, da se ob večjih naporih precej kasneje obnovi, pomanjkanje regeneracijskih sposobnosti ob večjih naporih pa se na daljši rok pokaže v slabitvi imunskega sistema in drugih kompleksnih težavah.
Po 60 letu se nehote pojavijo nekatere slabosti zaznavanja, zmanjšajo se gibalne sposobnosti, fizična moč, koordinacija. Vzdržljivost pa z leti ni tako problematična kot ostale sposobnosti. Prav zato je potrebno poskrbeti za telesno ravnovesje s teh področij:
Koordinacija je odvisna od živčno mišičnega sodelovanja. Težko naredimo lep plesni obrat, če mišice trupa in nog nočejo sodelovati; kar jim ukažejo misli. Sem spada tudi ravnotežje, ki ni le posledica slabe telesne pripravljenosti, vendar je mnogo lažje izvajati katero koli aktivnost ob primerni telesni pripravljenosti. Usmerjanje v pridobivanje novih gibalnih znanj in veščin so za starejše izjemnega pomena, saj pri takih vajah maksimalno obremenjujejo misli in telo. V to koordinacijo sodi tudi primer, kako ujeti in vreči žogo, potem ko je 50 let nismo imeli v rokah. Ali pa primer ko se starejši upokojenec prvič nauči nov plesni korak.
Pri vajah za koordinacijo gre za sposobnost orientacije v prostoru, zaznavanje časovnega podatka (refleksi), ritma, sodelovanja vseh drugih receptorjev; vid, sluh, tip. Vaje za koordinacijo so zahtevne, povezane so z elementi, ki so jih starejši nekoč že obvladovali ali pa jih na zrela leta šele spoznavajo.
Gibljivost je sčasoma pri starejših osebah slabša. V primeru, da to starejši spoznajo pri zavezovanju vezalk na čevljih, še ni prepozno (ni potrebno kupiti novih čevljev na ježke), pač pa posvetiti več časa vajam, ki so v sozvočju s koordinacijo. Teh vaj je v vsakem primeru pri telovadbah premalo, so zahtevne, vendar izjemno koristne. S primerno gibljivostjo sklepov ali več sklepov v zaporedju se lažje opravljajo redna opravila, hkrati pa pri teh opravilih ali športnih aktivnostih ne pride do poškodb. Pri vajah raztezanja je potrebna posebna pazljivost, kajti sklepi, tetive in mišice niso več tako elastični, zato lahko ob preveliki aktivnosti pride do okvar, ki so težko popravljive ali pa so dolgotrajne. Za dosego cilja je potrebno ob velikem številu ponavljanj poskrbeti tudi za ogrevanje sklepov z masažami ali občasnimi obiski infra savn. Priporočljivo je, da vodi te vaje ustrezno izobražen kader, ki ima znanje s področja anatomije, fiziologije športa, medicine ali fizioterapije.
Vzdržljivost je vrlina starejših v primerjavi z mlajšimi generacijami. Potrebno je le poskrbeti da se starejši redno udeležujejo aktivnosti.
Moč ohranjamo z dinamičnimi ali statičnimi vajami, vadimo progaste ali gladke mišice. (progaste so npr. biceps, triceps nadlahtnice; gladkih mišic na primer – globoke trebušne mišice – pa zavestno ne moremo trenirati, zato jih vadimo s statičnimi vajami). Najpomembnejša je moč mišic trupa, ki podpirajo hrbtenico, dihalne organe, vzdržujejo postavo telesa.

Redna aktivnost je pomembna tudi za srčno žilno karakteristiko, omejevanje osteoporoze, odpravo depresije, dojemljivost novih elementov vsakdanjega življenja, družabnost, zmanjšanje želja po alkoholu in kajenju, ohranjanje samostojnosti tudi v kasnejših letih, manj obiskov zdravnikov, boljša samopodoba in spoštovanje, primerna telesna teža. Prav vsi elementi rednih rekreacijskih aktivnosti vplivajo ne samo na dobro počutje, pač pa tudi na socialno aktivnost v novem okolju upokojencev.
Telesne dejavnosti so namenjene vsem, ki obiskujejo DCA, izbirajo pa jih lahko po lastni presoji. Pomembno je, da vedo, pri kateri aktivnosti bo njihova korist največja in ustreza njihovim psiho fizičnim karakteristikam in potrebam. Zanimivo je, da upokojenci, kjer je le do 5% udeležencev moške populacije, obiskujejo različne aktivnosti, kar kaže na veliko zanimanje in željo po ohranjevanju zdravja in željo po sprejemanju novih informacij, novih znanj.
Avtor tega članka vodi v DCA eno od športnih aktivnosti, v okviru DCA-ja pa se udeležuje tudi nekaterih drugih športnih vadb. Pred vključitvijo v DCA je vrsto let iskal primerno športno vadbo za starejše, ki bi zajemala vaje za razgibavanje, vzdrževanje koordinacije in ohranjanje ali izboljšavo kondicije na primerni ravni, vendar je na področju, kjer živi, ni našel. Nogomet, košarka, fitnes za starejše, so po klubih ali krajevnih društvih le pogojno primerni. Lahko naredijo tudi več škode kot koristi, kajti ponudba športnih aktivnosti v Sloveniji za starejše ni prilagojena njihovim zmožnostim (finančnim) in potrebam (specialna vadba za starejše). Športna unija Slovenije nudi nekaj organizirane vadbe za starejše, vendar je ponudba le v omejenem obsegu.
DCA nudi mnogo več različnih športnih vadb, kot jih nudijo druge organizacije ali klubi, kajti starejši jih na področju športne vadbe nujno potrebujejo.

Pripravil :
JAKA SADAR
19. 1. 2013

P.S.
POSLEDICE aktivnosti v DCA-ju so v tem času snežnih padavin zelo koristne in dobrodošle: z lahkoto odmetavam sneg! Pričakujem tak rezultat tudi pri rekreativnih aktivnostih na snegu v okviru tekaške rekreacije na smučeh, pri spomladanski pripravi vrta ali pa lažjemu sprehodu po stopnicah v 7. nadstropje, samostojno nabavo v trgovini in morda podaljšano obdobje samostojnega življenja brez tuje pomoči. Želim sporočiti to, da pri vseh dodatnih aktivnostih ne pričnemo iz nič, brez telesne pripravljenosti. Morda nam bo zato življenje v zrelih letih potekalo nekoliko lažje in bomo obdobje, ki je pred nami, doživljali prijetneje in z večjim veseljem. Pomembno je, da se zavedamo, da bomo kljub redni vadbi le stežka presegali svoje nekdanje najboljše rezultate, pa naj bo to hoja v gore, ali katere koli rezultate, ki se merijo. Rezultati redne vadbe naj se pokažejo v ohranitvi zdravja, lažjem premagovanju starostnih težav in upočasnitvi procesa staranja.

Advertisements
This entry was posted in Šport in rekreacija and tagged . Bookmark the permalink.

Napišite komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s